Janko Ravnik je slovenski javnosti znan kot glasbeni pedagog, skladatelj, fotograf, planinski zanesenjek in ustvarjalec prvega slovenskega celovečernega filma. Rodil se je maja 1891 v kmečko obrtniški družini na Bohinjski Bistrici. Do svojega dvanajstega leta, ko je pričel z glasbeno potjo, je živel v rojstnem kraju, potem pa po nekajletnem šolanju na orglarski šoli v Ljubljani nadaljeval študij klavirja in kompozicije na konservatoriju v Pragi. Sodeloval je pri Novih akordih, kjer je veljal za enega najbolj obetavnih upov novih skladateljskih poti.
Pred prvo svetovno vojno je služboval v Judenburgu. Čas Prage in Judenburga predstavlja njegovo najbolj plodno skladateljsko obdobje. Po vrnitvi iz vojaške službe v prvi svetovni vojni, je nekaj let služboval v ljubljanski operi, potem pa do upokojitve kot profesor na ljubljanskem konservatoriju v okviru Glasbene matice oziroma kasnejši Akademiji za glasbo. Njegovo glasbeno ustvajanje ni obsežno. Znano je, da je skladbe večkrat popravljal, posamezne dele predeloval in izboljševal.
Z orglami in cerkvenim petjem se je Janko srečal na domačem koru v cerkvi svetega Nikolaja na Bistrici, kjer je mati sodelovala kot pevka, oče pa kot pritrkovalec. To je bil čas, ko je Bohinj živel ob gradnji Bohinjskega predora. Kulturno življenje je bilo bogato in je verjetno odločilno vplivalo na glasbeni poti obeh bratov Ravnik, Jankota in mlajšega Toneta. Kasneje zasledimo podatek, da je Janko igral v stolni cerkvi v Judenburgu. V tistem obdobju so nastale skoraj vse njegove cerkvene skladbe. Med njimi najobsežnejša, Requiem.
Enoglasni pevski part je nekakšna koralna igra, z modernim, nekako novoakordovskim zvočnim pridihom. Orgelski del je precej netipičen, na mnogih mestih klavirski. Iz množice vzporednih oktav, kvint in terc, ki jih uporabljal v skladbi, bi lahko sklepali, da orgle, na katerih je takrat največ igral, niso bile bogate z alikvoti. Posamezni deli orgelskega parta, npr. Graduale, so skorajda samostojne skladbe. Vsekakor je skladba korenito presegla takrat še močno cecilijansko romantiko. Requiem je bil dokončan leta 1978 v Bohinju. Tri leta kasneje ga je posvetil svojemu preminulenu sinu. Prvič je bil izveden v Bohinju 1. decembra 2007, petindvajset let po skladateljevi smrti.
Posnetek praizvedbe - Pevska šola Bled in projektni pevski zbor Društva Jarina Bohinj
Janko Ravnik REQUIEM - partitura - vzorec (zip)
Po drugi svetovni vojni, sploh pa po upokojitvi, je Janko Ravnik veliko svojega prostega časa preživljal v Bohinju, v hiši pri Stari Fužini. Njegov glasbeni talent je občutila predvsem župnija Srednja vas.
Janko Ravnik je bil znan kot celovit estet, ljubitelj narave in gora, širok ustvarjalec na področju fotografije in glasbe. Na vseh ustvarjalnih področjih dosleden in natančen, tudi strog. Hkrati pa skromen in ponižen pred veličino narave in človekovo notranjostjo. Petindvajset let po umetnikovi smrti se spominjamo njegove notranje širine, ki jo je razdajal mnogim slovenskim pianistom, prijateljem planincem, domačemu Bohinju in slovenski javnosti. Še zdaj odmeva napis iz njegovega filma V kraljestvu Zlatoroga: "Ta film je nem. Toda kljub temu doni v naših srcih mogočna pesem: Sveta si zemlja slovenska."
